Omemba: Damir Imamović

»Nisem depresiven, še več, zelo rad imam tragičnost sevdalinke. Tudi ta se preliva v nas in nas oblikuje, preoblikuje, krepi, kali, spreminja. Mislim, da nas celo spreminja na bolje, nas utrjuje in izbrusi za vse, kar nas še čaka. Prav v takih besedilih sem našel tudi najglobljo ljubezen, najmočnejša čustva in strast.«

»To je slovesni trenutek za vse bošnjake doma in po svetu.«

»Sevdah je za Bosance in Hercegovce, razseljene po vsem svetu zaradi vojne ali ekonomskih razlogov, zagotovo posebna vez z domovino.«

»Po mojem mnenju živimo v dobrih časih za ljudsko glasbo, saj imamo možnost uporabljati arhive kot še nikoli doslej. Danes gotovo vemo veliko več o zgodovini te glasbe kot kdaj prej.«

»Vživim se v vlogo, poglobim se v svet pesmi in se vrnem v preteklost. Iskreno povem, da res ni lahko. Ni demagogije. Na koncertu čutim vse to, kar so doživljali ljudje, ki nastopajo v zgodbi. Zelo naporno je. Med koncertom gotovo izgubim okoli dva kilograma. Čustveno si izžet.«

»Našo glasbo uvrščajo med svetovno glasbo. Pridejo tudi ljudje, ki jih zanima kaj novega, eksotičnega, česar še niso slišali.«

»Sevdah je za Bosance in Hercegovce, razseljene po vsem svetu zaradi vojne ali ekonomskih razlogov, zagotovo posebna vez z domovino.«

»Sem arheolog sevdaha, saj sem avtor prve zgodovine sevdaha.«

»Imamović ga je kot odličen instrumentalist odpeljal še korak naprej, ga pustolovsko spustil v glasbene brzice, kjer je potreboval veliko spretnosti in strasti, da je iz njih vzplamtela nova presunljiva in uspešna zgodba.«

»Gre za nekakšen hommage slavnemu konceptu pripovedovanja zgodb v balkanski glasbi.«

»Jaz pa sem hotel poudariti, da je še vedno tako, le da v drugačnem kontekstu.«